Zagreb je v tem tednu gostil četrto srečanje Partnerstva za čezatlantsko energetsko in podnebno sodelovanje, ki je potekalo v organizaciji ameriškega ministrstva za energijo, hrvaškega ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter Globalnega energetskega centra pod okriljem Atlantskega sveta.

Srečanje se je začelo s poslovnim forumom v sredo, 1. marca, pri čemer so vodilni predstavniki javne in zasebne industrije razpravljali o energetski varnosti, energetskem prehodu in infrastrukturnih projektih. V panelni razpravi na temo civilnih jedrskih strategij sta v družbi visokih predstavnikov ameriškega ministrstva za energijo, podjetij Westinghouse in TerraPower ter romunskega ministra za energetiko sodelovala poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar in tudi član uprave NEK Saša Medaković.

Sodelujoči so vsak s svojega zornega kota predstavili in poudarili pomen oziroma vlogo jedrske energije kot zanesljivega in okolju prijaznega vira, ki z regijskega in globalnega gledišča odgovarja na izzive energetske neodvisnosti in podnebne nevtralnosti. Jedrsko energijo kot zanesljiv, varen in ekonomičen vir v načrtovanje prihodnjih energetskih mešanic vključuje vse več evropskih in svetovnih držav, ne samo z vidika zanesljivosti energetskega sistema, temveč tudi zaradi pomembnega prispevka k ekonomski rasti.

Poslovni direktor Danijel Levičar je uvodoma izpostavil pomembno vlogo NEK v stabilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema. Gre za primer meddržavnega lastništva jedrske elektrarne, ki je v svetu unikaten in že več kot štiri desetletja deluje v dobrobit Slovencev in Hrvatov. Sedanje stanje v širši regiji pa jasno kaže potrebo po krepitvi čistih virov električne energije, kar je nujna alternativa sicer pričakovani še povečani uvozni odvisnosti, ki je za razvoj in suverenost države nesprejemljiva. Na temeljih preverjenih izkušenj z jedrsko tehnologijo je predstavil vizijo načrtovanega projekta JEK2, s katerim lahko Skupina GEN do leta 2035 razogljiči slovensko proizvodnjo elektrike in bistveno okrepi energetski sistem.   

Srečanje se je včeraj nadaljevalo na ravni ministrskih predstavnikov. Sodelujoči so se vsebinsko osredotočili na spodbujanje in krepitev solidarnosti med evropskimi državami v luči energetske krize, na zagotavljanje napredka prizadevanj za energetski prehod z ukrepi za energetsko varnost ter na nadaljnje sodelovanje pri energetskih projektih v osrednji in vzhodni Evropi.

Med sodelujočimi je bil tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. Kot je predstavil, je vlada Republike Slovenije s ciljem blažitve energetske krize sprejela veliko ukrepov, med njimi je izpostavil aktualna prizadevanja za pohitritev postopkov umeščanja objektov za proizvodnjo obnovljivih virov energije v prostor, s ciljem krepitve deleža teh virov. Za uspešno integracijo zelenih virov bodo ključna tudi vlaganja v modernizacijo distribucijskega sistema, je poudaril. Na ministrski ravni je sledil še panel o vlogi jedrske energije pri vzpostavljanju energetskega sistema, ki bo dostopen in trajnosten, ter o pomenu diverzifikacije jedrskega goriva in razvoja kadrov. Na panelu je sodelovala državna sekretarka mag. Tina Seršen.